Koper je šesto največje
mesto v Sloveniji in največje ob obali s 23.726 prebivalci, sedež
Mestne občine Koper. Mesto ima dva uradna jezika, poleg
slovenščine tudi italijanščino. Ob mestu je mednarodno pristanišče
Luka Koper.
Podnebje v Kopru je sredozemsko, kar pomeni, da ima dolga in vroča
poletja, mile zime in pogoste vetrove kot so burja, jugo in
maestral, čeprav zimski vdori hladnega zraka občasno spreminjajo
sredozemsko podnebje v submediteransko. Povprečne januarske
temperature so višje od 0 °C. Morje je najhladnejše februarja (8
°C), najtoplejše pa avgusta (24 °C). Višek padavin se pojavlja
jeseni. Največji sunki burje so tudi do 200 km/h. |
|
Koprsko primorje sestavljata dve zelo različni območji: ozek
obalni pas in flišno gričevje v zaledju. Flišne pokrajine
sestavlja fliš, ki je sicer neprepustna kamnina, vendar zelo slabo
odporna proti površinskemu odnašanju. Ker hitro prepereva, so se
na njem razvile bolj rodovitne prsti, kot so naprimer terra rosa
ali jerina (rdeče prsti).
V primerjavi s pravim sredozemskim rastlinstvom zimzelenih rastlin
skorajda ni. Za toploljubne primorske gozdove je značilen
listopadni puhasti hrast. Posebnost koprskega primorja so oljke.
Za mediteransko podnebje so značilni tudi agrumi: (mandarine,
pomaranče,…), smokve, aromatične rastline in makija. |
|
|
TIPIČNE ISTRSKE JEDI
Tradicionalne jedi iz notranjosti Istre so pripravljene predvsem
iz pridelkov z domačih vrtov, v obalnem pasu pa na jedilnikih
prednjačijo ribe in morski sadeži.
Tradicionalne istrske jedi so predvsem kuhane, značilna je tudi
peka kruha pod črepnjo (peko). Prevladujejo lokalna sezonska
zelenjava (koromač, blitva ali bledes, radič, paradižnik, zelje
ali kapus in drugo), divje rastline (šparglji in tartufi),
perutnina, klobase, pršut, oljčno olje, vino in ribe.
Med mineštrami so priljubljeni bobiči, pogosta jed so tudi fuži in
njoki z različnimi omakami.
Značilne sladice, fritole, kroštole, štrukelj in mnoge druge, je
mogoče poskusiti na prireditvi Sladka Istra konec septembra v
Kopru.
VINA SLOVENSKE ISTRE
V slovenski Istri zorijo vrhunska vina, ki so preplet tradicije in
sodobnega vinarstva. Poleg že uveljavljenih vse bolj prodirajo
vinarji mlajše generacije.
Bogato vinsko izročilo slovenske Istre sega v rimske čase in
beleži že skoraj dve tisočletji. Vina avtohtonih sort (refošk,
malvazija in rumeni muškat) ter drugih sort, ki tukaj uspevajo,
žanjejo priznanja na vinskih ocenjevanjih doma in po svetu.
Istrski vinarji se pogosto predstavljajo na vinskih in
gastronomskih prireditvah v slovenski Istri in zunaj nje. Njihova
najboljša vina lahko poskusimo v večini gostinskih lokalov.
RESTAVRACIJE IN GOSTILNE
Istra se uveljavlja kot regija za vrhunska vinska in gastronomska
doživetja. Vse več je dobrih gostiln, turističnih kmetij in
izbranih restavracij.
Ob koncu tedna v istrskih gostilnah in restavracijah radi uživajo
tudi sladokusci iz bližnje Italije. A ne le zato, ker se v istrski
kuhinji čuti vpliv italijanske. Jedi so bogatega okusa, sestavine
pa skrbno izbrane. Na svoj račun pridejo tudi ljubitelji tartufov.
Vsaka kuhinja daje jedem svoj pečat, v novejšem času z opaznejšim
poudarkom na tradicionalni istrski prehrani. Med ribjimi jedmi
lahko izberemo preproste sardele, sardone ali sipice, tudi izbrane
brancine, orade in še marsikaj.
|
|
